Uporaba tahografa in delovni čas voznikov - Digitalni tahografi

DIGITALNI TAHOGRAFI

Z Uredbo Sveta (EGS) 3821/85 je bil uveden tahograf, mehanska (kasneje elektronska) naprava, ki zapisuje voznikove aktivnosti (čas vožnje, odmori, drugo delo, čas počitka) na tahografske vložke. Zaradi uvedbe novih značilnosti beleženja je bila sprejeta Direktiva Sveta 88/599/EGS, ki je določala različne načine nadzorovanja voznikovih aktivnosti, tako na cesti kakor tudi v prostorih podjetja. Prvotni tipi tahografov niso bili ustrezno zaščiteni pred nedovoljenimi posegi in ponarejanjem zapisov. Prihajalo je do goljufij, kar je poslabševalo položaj voznikov in prevoznikov, ki so pravila spoštovali. Zaradi navedenega, pa tudi iz razloga cestne varnosti (predvsem zaradi boljšega nadzora nad počitki voznikov), se je začela uvajati nova generacija elektronskih tahografov, ki so omogočali višjo varnostno raven in odpravljali omenjene pomanjkljivosti. Z uvedbo digitalnih tahografov, ki naj bi v naslednjih letih nadomestili mehanske in elektronske (analogne) tahografe, naj bi se ta visoka varnostna raven še izboljšala.

Pravno osnovo predstavlja Uredba (EGS) št. 2135/98 s Prilogo IB, ki je dopolnila Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85, s Prilogo IB (tehnični standardi), ki natančno opredeljuje tehnične značilnosti digitalnega tahografa in tahografskih kartic. Na podlagi navedenega morajo biti vozila, ki so prvič dana v promet od 01.05.2006 dalje, opremljena z digitalnim tahografom. Vozila za katere je veljala izjema na podlagi Uredbe (EGS) št. 3820/85, ki pa niso več opredeljena kot izjema z novo uredbo, pa so se morala do 31. decembra 2007 uskladiti s to zahtevo oziroma na novo opremiti s tahografom. Poleg uvedbe digitalnih tahografov se uvaja tudi novost, in sicer spremenjen način zapisov in sicer na digitalne tahografske kartice (voznikove kartice, kartice nadzornega organa, prevoznikove kartice in kartice delavnic). Te kartice so namenjene identifikaciji oseb ali ustanov, vključenih v ta proces ter beleženju podatkov in nadzoru. V zvezi z spremenjenimi pravili in uvedbo digitalnih tahografov v Republiki Sloveniji je bilo treba spremeniti tudi nacionalne predpise, vendar je obveljala odločitev, da se vse te zadeve uredijo nanovo in v celoti. Tako je bil pripravljen in sprejet Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih – v nadaljevanju ZDCOPMD (z vrsto podzakonskih aktov). Tako so bila nova pravila in digitalni tahografi vRepubliki Sloveniji uspešno uvedeni v roku, ki je bil predpisan z novo Uredbo (ES) št. 561/2006, in sicer s 1. majem 2006. Omenjena uredba je začela veljati 11. aprila 2007, z izjemo 10(5), 26(3) in (4) ter 27, ki veljajo že od 1.maja 2006. V zvezi s tem pa so v nadaljevanju predstavljene bistvene vsebine in novosti pomembne tako za prevoznike, njihove odgovorne osebe kot tudi za voznike. Ta uredba določa pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti, za uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter za izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu. Cilj določb te uredbe je tudi pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza.

Ta uredba se uporablja za prevoz po cesti:

(a) blaga, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 3,5 tone;

(b) potnikov z vozili, ki so zaradi svoje konstrukcije ali stalne opreme primerna za prevoz več kot devetih oseb, skupaj z voznikom, in so temu tudi namenjena.

Prevoz skupine otrok Uredba 3821/85/EGS, Uredba 561/2006/ES, AETR in ZDCOPMD se uporabljajo tudi za prevoze skupine otrok, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa .

Linijski prevozi, kjer linija ni daljša od 50 km

Za prevoze vozili za prevoz potnikov v linijskih prevozih, kjer linija ni daljša od 50 km (točka a) 3. člena Uredbe 561/2006/ES) veljajo določbe Uredba 561/2006/ES, AETR in tega zakona. Če se pri teh prevozih uporabljajo tahografi, se ti morajo uporabljati v skladu z Uredbo 3821/85/EGS.

AETR pravila – vožnja izven območja Skupnosti

Evropski sporazum o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz, z dne 1. julija 1970 (v nadaljnjem besedilu "AETR"), kakor je bil spremenjen, se še naprej uporablja za prevoz blaga in potnikov po cesti z vozili, registriranimi v kateri koli državi članici ali državi, ki je pogodbenica AETR, za celotno vožnjo, če ta vožnja poteka med Skupnostjo in tretjo državo, razen Švico in državami pogodbenicami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ali prek teh držav. V primeru cestnega prevoza z vozili, registriranimi v tretji državi, ki tudi ni pogodbenica AETR, se določbe AETR uporabljajo za tisti del prevoza, ki poteka znotraj Skupnosti ali znotraj držav, ki so pogodbenice AETR.

Izjeme za katera vozila oz. za katere vrste prevoze ti predpisi ne veljajo

(3. in 13.člen Uredbe )

Nekatere izjeme so že določene v 3.členu Uredbe 561/2006/ES in teh pravila država članica ne more spreminjati in tako se te uredbe ne uporablja za prevoz po cesti z vozili:

vozili z največjo dovoljeno hitrostjo, ki ne presega 40 km na uro;

ki jih uporabljajo oborožene sile, civilna zaščita, gasilci in sile, odgovorne za vzdrževanje javnega reda, ali so pod njihovim nadzorom; ki se uporabljajo v humanitarne namene v nujnih primerih ali reševalnih akcijah;

ki so specializirana za medicinske namene, ki so specializirana za vleko vozil v okvari (do 100 km od baze);

s katerimi se opravljajo preskusne vožnje za tehnični razvoj, popravilo ali vzdrževanje, ter nova ali predelana vozila, ki še niso bila v uporabi;

za nekomercialni prevoz blaga za osebno uporabo;

vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton in se uporabljajo za nekomercialni (osebne potrebe) prevoz blaga;

komercialnimi vozili, ki imajo zgodovinski status v skladu z zakonodajo države članice, v kateri se vozijo, in ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz potnikov ali blaga;

Na podlagi 13.člena pa lahko vsaka država članica na svojem ozemlju, če to ne posega v cilje iz prvega člena Uredbe 561/06/ES, odobri izjeme in dovoli te izjeme za prevoze, ki so v tem členu že opredeljeni s pogoji pod katerimi se ti prevozi lahko opravljajo, da se jih je mogoče šteti kot izjemo z vozili, ki jih imajo v lasti ali v najemu brez voznika za prevoz po cesti organi oblasti, ki ne konkurirajo zasebnim prevoznim podjetjem;

z vozili, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti znotraj območja s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje;

izvajalci univerzalnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve;

z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo za dostavo pošiljk kot dela univerzalne storitve, ali s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske dejavnosti znotraj območja s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, ki ima vozilo v lasti, najemu ali zakupu in za prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri njegovem delu. Ta vozila se lahko uporabljajo samo v območju s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, če vožnja z vozilom ni glavna voznikova dejavnost. Z vozili za prevoz blaga v območju s polmerom 50 km od kraja, v katerem je podjetje, s pogonom na zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin ali na električni pogon, katerih največja dovoljena masa, skupaj z maso priklopnika ali polpriklopnika, ne presega 7,5 tone;

z vozili za učenje vožnje in opravljanje izpita za pridobitev vozniškega dovoljenja ali spričevala o strokovni usposobljenosti, če se ne uporabljajo za komercialni prevoz blaga ali potnikov;

z vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje kanalizacije, za varovanje pred poplavami, za preskrbo z vodo, plinom in elektriko, za vzdrževanje in nadzor cest ali za zbiranje in odstranjevanje odpadkov od vrat do vrat, za vzdrževanje telefonskih in telegrafskih napeljav, radijskega in televizijskega oddajanja ter odkrivanje radijskih in televizijskih oddajnikov ali sprejemnikov;

s specializiranimi vozili za prevažanje cirkuške opreme in opreme za zabaviščne parke;

s posebno opremljenimi vozili za mobilne projekte, ki se uporabljajo predvsem za izobraževanje v mirujočem stanju;

vozili za odvažanje mleka s kmetij in za vračanje cistern za mleko ali mlečnih proizvodov, ki so namenjenih za živalsko krmo, na kmetije; s specializiranimi vozili za prevažanje denarja in/ali dragocenih predmetov;

z vozili za odvoz živalskih odpadkov ali trupel živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi;

z vozili, ki se uporabljajo izključno na cestah znotraj vozlišč, kot so pristanišča, pristaniška razkladališča in železniški terminali;

z vozili za prevoz živih živali s kmetij na lokalne trge in obratno ali s trgov v lokalne klavnice v premeru do 50 km.

Iz 29.člena je razvidno, da je Uredba 561/2006/ES stopila v veljavo 11.aprila 2007, z izjemo členov 10(5), 26(3) in (4) ter 27, ki veljajo že od 1.maja 2006.

Skupina otrok je skupina najmanj petih otrok, ki so večina potnikov v vozilu.

Skupina petih ali več otrok iste družine in skupina petih ali več otrok , ki se prevažajo v javnem linijskem prevozu, se ne šteje za skupino otrok (92.člen ZVCP (Uradni list RS štev. 56/08);

Po 11.04.2007 je prišlo do razlike in sicer je potrebno za vožnje izven območja Skupnosti upoštevati določbe AETR sporazuma. Na spletnem naslovu http://www.unece.org/trans/conventn/legalinst_21_OLIRT_AETR.html je objavljen seznam držav podpisnic sporazuma.