Evrovinjeta deli evropske bregove |
| Sreda, 03 September 2008 16:00 |
 Nove smernice za oblikovanje cestnin za gospodarska vozila, ki poleg vzdrževanja cestnih površin zajemajo tudi zunanje stroške nastale zaradi cestnih zastojev, hrupa in emisij, so bile že kar nekaj časa v zraku, vseeno pa ne bi mogle priti na vrsto v slabšem obdobju za evropske prevoznike. Po neuradnem srečanju evropskih ministrov za promet v francoskem pristaniškem mestu La Rochelle, pa je vse bolj očitno, da si evropska 27-erica, ki ima med seboj že takointako sila različne sisteme pobiranja cestnin, povsem različno predstavlja tudi pobiranje dodatkov za t.i. eksterne stroške, ki bodo bremenili gospodarska vozila. Po predlogu nove evropske direktive, ki naj bi jo države članice implementirale do leta 2010, naj bi bili tako do konca leta 2012 cestninskih dodatkov deležni najprej vozila nad 12 ton največje dovoljene skupne mase, po tem, pa naj bi jih plačevala tudi vozila z največjo dovoljeno skupno maso nad 3,5 tone. Sprejem nove direktive pa ne bo zavezoval držav, k uvajanju dodatkov. Podani bodo le najvišji zneski, koliko pa se bodo cestnine na koncu tudi zvišale je odvisno od posameznih držav. Prav tako bodo imele države proste roke pri določanju tras (cest, tunelov, prelazov) na katerih bodo veljali cestninski dodatki in podrobnejšem oblikovanju razredov vozil, za katere se bodo dodatki zaračunavali. Na srečanju, ki ga je pripravilo francosko predsedstvo unije, se je jasno pokazal razkol med državami, ki se s sklicevanjem na varstvo okolja zavzemajo za omejevanje tranzitnega prometa - verjetno ni treba posebej poudarjati, da tukaj prednjačita Avstrija in Švica – ter državami, ki se zavzemajo za liberalnejši pristop pri obravnavi prometa, kot so Nizozemska, Velika Britanija in Švedska. Evropski komisar AntonioTajani, je ta gordijski vozel Unije presekal z izjavo, da »nova Evrovinjeta ni zavezujoča in s tem ne prinaša novih taks«, vendar je s tem sprožil več vprašanj kot odgovorov. Jasno je, da je takšno povišanje dajatev voda na mlin držav kot sta Avstrija in Švica, z odprtimi rokami pa jo bodo sprejele tudi nekatere druge tranzitne države. Rešitev za zagato, ki bi s tem zajela evropske prevoznike, že ujete v spiralo rastočih stroškov, so ponudili Francozi. Vse takšne dodatke bi prevozniki zaračunavali kot ločeno postavko v računu, s čimer bi te stroške neposredno prevalili na naročnika prevoza, brez potrebe po dodatnih pogajanjih.
Preberite še: |
