EP za izenačenje dizelskih dajatev z bencinskim |
| Torek, 27 Maj 2008 16:00 |
|
Najnižja raven dajatev na dizelsko gorivo bi se morala postopoma dvigniti, dokler ne bi dosegla bencinskih, meni odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, ki pa se je hkrati opredelil proti povišanju dajatev v državah z najvišjo fiskalno obremenitvijo dizelskega goriva. Stališče se pridružuje mnenju Evropske komisije, po katerem raznolike cene pogonskih goriv po Evropi ustvarjajo neenake pogoje na prevozniškem trgu, hkrati pa t.i. »črpalkarski turizem« povzroča dodatno obremenitev okolja s škodljivimi izpusti. V prid stališču, da je potrebno dajatve izenačiti, naj bi govorilo tudi dejstvo, da sta tako bencinsko kot dizelsko gorivo povsem primerljiva iz vidika emisije za okolje škodljivih snovi. Odbor parlamenta je tako potrdil poročilo, pripravil ga je evropski poslanec Olle Schmidt, ki potrjuje predlagane ukrepe, hkrati pa podaljšuje terminske okvire za usklajevanje dajatev. Rok za dvig najnižjih dizelskih dajatev, iz 302 evra na 1.000 litrov goriva na 359 evrov, podaljšal za 3 leta, na leto 2015. Pri tam pa naj bi Latvija, Litva, Poljska, Bolgarija in Romunija dobile na voljo še dodatno leto odloga. Do razhajanja med evropskimi komisarji in poslanci pa prihaja pri predlogu Komisije za dvig minimalnih dajatev na 380 € evrov na 1000 litrov goriva do leta 2014, ki je po mnenju Parlamenta pretiran, hkrati pa člani parlamentarnega odbora za ekonomske in parlamentarne zadeve poudarjajo, da bi bilo, za uresničitev cilja harmonizacije cen pogonskih goriv, na vsak način potrebno preprečiti dvig dajatev v državah, kjer te presegajo 400 ali celo 500 € za 1000 litrov goriva. Dajatve na gorivo se med seboj močno razlikujejo tudi med t.i. starimi članicami Evropske unije. Medtem ko se te v Italiji in Franciji gibljejo nekaj nad 40% končne cene dizelskega goriva, znaša ta delež v Veliki Britaniji kar 60 %. Evropska komisija je v preteklosti že poskušala uvesti enotne dajatve na dizelsko gorivo. Eden takšnih primerov je predlog iz leta 2003, po katerem naj bi se dajatve znotraj EU poenotile do leta 2010, ki pa je – tudi zaradi sprejema novink – neslavno propadel. Stališče Evropskega parlamenta je kar se tiče skupne fiskalne politike zgolj posvetovalne narave. Končna odločitev je povsem v rokah Sveta ministrov, kjer pa predlog obvelja le, če je soglasno sprejet.
Preberite še: |
