De Vries: manjkajoče šoferje je treba iskati doma

Četrtek, 17 Julij 2008 10:30
scania_sofer_z.jpg

V Evropi je po podatkih IRU v transportni panogi zaposlenih 4,6 milijonov ljudi, ki ustvarjajo okrog 20% skupnega bruto družbenega proizvoda. Več kot tretjino zgornje številke predstavljajo prav šoferji, katerih poklic je v zadnjem času vse bolj deficitaren. O tem vprašanju je na konferenci Truck Europe z nami delil svoje poglede direktor zaposlovalne agencije Randstad Transport, Willem de Vries, ki zaposluje okrog 2 odstotka nizozemskih šoferjev.

Šoferjev vse bolj primanjkuje


Trenutno v Evropi primanjkuje kar 3,5 odstotkov poklicnih voznikov, pravi De Vries. Razlogov, da je temu tako, je več:»Eden je zagotovo rast panoge, ki zahteva vse več kadra, potrebe po šoferjih se povečujejo tudi zaradi krajšanja delovnega časa«. Še večji problem pa predstavlja padec zanimanja za ta poklic: »V ciljni skupini mladih med 18. in 24. letom je razširjena povsem napačna podoba o tem poklicu. Mladi menijo, da je to delo umazano in dolgočasno, ker si predstavljajo da gre le za vožnjo od točke A do točke B. Po splošnem menju naj šoferji tudi ne bi imeli urejenega družinskega življenja.«

Drugi vidik te problematike pa je v podjetjih in panogi sami. »Vse manj je pripravljenosti kriti stroške šolanja voznikov. Velika večina podjetij bi rada zaposlila že izobražene voznike, kar je v tej situacij ironično«, meni De Vries. Trenutni obeti niso nič kaj spodbudni. Starostna struktura evropskih šoferjev je po podatkih IRU razmeroma visoka in kar 30 % jih je manj kot 5 let pred upokojitvijo. Hkrati pa se nam obeta skrajšanje delovnega časa iz 56 na 48 ur, kar bo potrebo po šoferjih dvignilo še za dodatnih 10 odstotkov.

Iskanje tujcev ni rešitev


Veliko podjetij v takšnih razmerah išče voznike prek meja, ta meja pa se pomika vse bolj na vzhod. »Včasih je veljalo, da dobiš šoferje na Češkem ali Poljskem, zdaj pa sta to državi, ki se v vsej Evropi spopadata z največjim domačim primanjkljajem. Nedavno sem celo ugotovil, da sami najemajo za šoferje Kitajce, Indijce in Vietnamce«, dodaja De Vries, ki dodaja da »iskanje tujcev ni rešitev problema, je kvečjemu njegovo odlaganje na poznejši čas, kar pa je na dolgi rok vir dodatnih težav.«

de_vries_k.jpgNajemanje začasnih tujih voznikov je zgolj kratkotrajna rešitev, ki pa je lahko na dolgi rok vir dodatnih težav. Uvažanje delovne sile na sploh ne deluje, držati se je potrebno lokalnih in trajnih rešitev.

Willem de Vries
, direktor zaposlovalne agencije Randstad Transport

Stabilno rast podjetja je moč graditi le na osnovi lokalnih in dolgoročnih kadrov in ne na začasno zaposlenih tujcih, ki lahko že v roku nekaj dni odidejo in lastnika pustijo s stoječim vozilom, ki le kopiči stroške. Pri tem pa direktor agencije Randstad Trasport še poudarja, da prevozniška podjetja prepogosto pozabljajo, da so šoferji njihovi ambasadorji pri strankah in hkrati odraz njihovega profesionalizma.

Na Nizozemskem je kar 95% šoferjev zaposlenih v družinskih podjetjih, kjer vladajo osebni odnosi, na katere sami tudi veliko dajo. Sicer pa De Vries še dodaja, da so, sodeč po raziskavah matične agencije Randstad, šoferji bolj zadovoljni s svojim poklicem kot druge poklicne skupine. »V poklicu najbolj cenijo dinamičnost in občutek svobode, ki ga očitno ne krni niti predpisan delovni čas, kot največjo nevšečnost poklica pa navajajo policijske kontrole.« Tudi sicer pa naj bi bila javna predstava o poklicu napačna. Kot so v raziskavi med svojimi šoferji sami ugotovili v Ranstad Transport, je povprečen šofer moški, poročen, z otroki in tisti, ki prinaša večino prihodkov domačega proračuna.

Kako do novih kadrov?


Agencija Ranstad Transport še vedno večino bodočih šoferjev išče med mladimi, ki zaključujejo šolanje na poklicnih šolah primernih strok. Pri tem je njihov največji nasprotnik javno mnenje o poklicu, s katerim pa se spopadajo prav z prej omenjenimi raziskavami. Po prvih razgovorih ima kandidat še razgovor s svetovalcem, s katerim skupaj pregledata možnosti za zaposlitev v poklicu. De Vries ugotavlja, da se kar 85-90% tako potrjenih kandidatov tudi končno zaposli.

Kandidati, ki se odločijo za poklic šoferja praviloma niso karieristi, so večinoma individualisti, ki bolj kot denar in družbeno uveljavljanje cenijo osebno svobodo in samostojnost. Zadnje čase je vse manj mladih, ki bi do osnovnega šolanja za voznika prišli v okviru služenja vojaškega roka. »Vseeno pa je nerazumljivo«, izpostavlja De Vries, »da se prevozniška podjetja tako otepajo stroškov izobraževanja voznikov.«  Tudi 5.000 do 6.000 evrov, kolikor trenutno znese tovrstno izobraževanje na Nizozemskem, ne bi smelo biti ovira za zaposlitev šoferja, ki v urejenem podjetju v povprečju ostaja med 10 do 15 let.

Kot poudarja De Vries, pa je zgolj ta kadrovski bazen preplitek za trenutne potrebe, zato ga je nujno potrebno razširiti. »Potrebno je razširiti demografske skupine potencialnih šoferjev, ki smo jih do sedaj zajemali preozko. Ena takšnih kategorij so vsekakor ženske voznice, ki so jih do sedaj pri zaposlovanju neupravičeno zanemarjali, imigrantje, prevetriti je treba tudi zdravstvene omejitve, ki so nekaterim potencialnim voznikom zgolj iz formalnih omejitev preprečevale dostop do poklica.«  V agenciji Ranstad so zgolj s tem, da so tem skupinam namenili pozornost, v zadnjem letu število novih poklicnih voznikov podvojili.

Pri tem pa De Vries izpostavlja še eno ciljno skupino, med katero so uspeli pridobiti veliko število novih voznikov, in to so skladiščniki. »Gre za ljudi, ki že poznajo nekatere osnove dela voznika, pri tem pa je mnogim višji honorar zadosten razlog za zamenjavo poklica.«

In še kratek De Vriesov nasvet vsem, ki iščete nove šoferje:«Bodite prepričljivi in samozavestni. Šoferji imajo radi svoj poklic in hočejo biti ponosni na svoje delo in podjetje. Zato poskrbite, da boste to tudi vi.«



Komentarji (3)

RSS link na komentarje
...
0
sem poklicen šofer z 6 let prakse pa nedobim zaposlitve-to pa zato ker južin bratje gredo vozit za 600 eur. na mesec-TO JE SLO.
sejat , februar 07, 2010
...
0
sejat,
to je del zgodbe sistema slovenskega prevozništva, ki utegne biti tudi usodna zanj, še bolj v tej krizi.

Kolikokrat sem slišal kakega reči:"Bom šel v Bosno po novega šoferja." Pa ga niti dosti ne briga če je prej vozil kaj večjega kot traktor...češ, se bo že naučil...samo da je poceni in da ne bo težil če bo 2 tedna zunaj.

Podobno tako na domače neki za silo šraufajo kamione, da šparajo na servisu...

In potem ko iščejo stranke gre v firmo in reče:"Jaz se Franček z Dupleka in sem poceni." Poceni toliko, da bo znižal ceno fure, ki mu jo dajo, za 50 € in dobil posel...Pa bo če dva meseca prišel Lojz iz Kungote in na isti način prevzel posel... njemu Joža ipd.... do kje še lahko tako gre?

To se je tako očitno pokazalo v tej krizi, da je kar neverjetno... 650 € LJ-Hamuburg? Še stroškov ne pokrije, pa če jih ima še tako nizke. Potem pa jih presenečajo Poljaki in Romuni, ki jim prevzemajo posle na isti način kot so jih oni poskušali bolj ali manj uspešno Italijanom, Avstrijcem in Nemcem...

Spirala zniževanja stroškov ima svoje dno, ki se ga prepogosto zavemo šele ko so močno pod vodo in ne pridemo več do zraka. Vmes pa je cel kup situacij, ko te občasno namoči zaradi slabih praks... kot je primer zaupanja odgovornosti po 250.000 € vrednega tovora z drobižem plačanemu šoferju, ki seveda do zadeve sploh nima odnosa...

Prežalostno dejstvo je, da premnogi prevozniki še vedno živijo v nekih svojih časih in se ne zavedajo pomena integriranja procesov z naročnikom, pridobivanju specifičnih znanj, da je to formula za pridobivanja naročnikov in naročil... Imamo tudi nekaj obratnih primerov in lepo je vidno kako jim uspeva, sivo slovensko povprečje pa crkuje in panoga, ki je je pred 20 leti v tem delu Evrope še izstopala navzgor, zdaj crkuje...

Najbolj pa me jezi, kako malo spoštovanja imajo vsi ti "gospodje", ki so v veliki večini pred 20 leti dneve sami preživljali za volanom, do šoferskega poklica. Tako polna usta imajo kako so oni včasih....oh in sploh... Klinc! Včasih je bil šofer gospod! Sami pa nanje zdaj gledajo ko kaki primitivni fevdalci ...ampak to je že zgodba za kak drug spis...
Lojze Magdič , februar 07, 2010
...
0
Kje smo še te mi, ko bi radi vozili v prihodnosti??
Peter , februar 07, 2010

Napišite komentar

pomanjšaj | povečaj
security image
Prosimo, preišite zgornjo varnost kodo v spodnje vpisno polje

busy